 |
Kvarkadabra |
|
|
| |
Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke. novo!
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika. novo!
|
|
 |
|
|
|
|
Področja |
|
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
|
Trenutno na strani |
|
|
| |
Gostje: 13
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Kako deluje spomin? |
  |
  Ko je ameriški psihiater in raziskovalec delovanja možganov Eric Kandel leta 2000 prejel Nobelovo nagrado za medicino, so nekateri novinarji zapisali, da gre delno tudi za avstrijsko nagrado, saj je znanstvenik svojo mladost preživel na Dunaju. Vendar se je Kandel nemudoma odzval s pojasnilom, da se Avstrija nikakor ne more hvaliti z njegovim raziskovalnim delom.
|
|
| Beri dalje (1.235 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 57 ] |
|
| Luka Omladič: Znanstveniki v topli gredi |
|
  Predavanje bo v torek 9. 3. 2010 ob 20:30 v Hiši eksperimentov.
Redko je bila znanost deležna tolikšne javne pozornosti in nasprotujočih ocen, kakor znanost o klimatskih spremebah – od Nobelove nagrade za svetovni mir, do obtožb o ideološkem šarlatanstvu. V primeru klimatskih sprememb so politične odločitve, ki naj bi jih sprejeli na podlagi znanstvenih napovedi, tako temeljne, da vplivajo na mesto znanosti v družbi. Zato si poglejmo od bliže reprezentativno zgodbo o »CRU hacku«, razkriti elektronski pošti britanskih klimatologov: kako se odziva znanstvena skupnost, ko se znajde v torišču ekonomskih, političnih in ideoloških interesov?
Luka Omladič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
|
|
| 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 334 ] |
|
| Politični možgani: Spopad čustev, ne idej |
|
 Raziskovalci z ameriške univerze Vanderbilt so si leta 2008 zadali na prvi pogled nenavadno raziskovalno vprašanje. Zanimalo jih je, kako bo razplet predsedniških volitev vplival na uspešnost reševanja inteligenčnih testov pri različnih skupinah državljanov. Prav te volitve so bile namreč še posebej zanimive, saj je imel prvič v zgodovini temnopolti kandidat resne možnosti, da postane predsednik ZDA. Raziskovalce je zanimalo, ali bo njegov uspeh povzročil izničenje sicer dobro znane grožnje stereotipa (stereotype threat), ki lahko povzroči razliko pri uspešnosti reševanja testov med posameznimi skupinami ljudi.
|
|
| Beri dalje (1.128 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 405. Objavljeno: 28. 02. 2010. ] |
|
| Znanstveniki, ki so postali milijonarji |
|
 Biotehnologija kot industrijska panoga se je rodila leta 1976 v baru Churchill's, kjer sta ob nekaj vrčkih piva Robert Swanson in Herbert Boyer sestavila osnutek poslovnega načrta za prvo biotehnološko podjetje Genentech (okrajšava za "genetic engineering technology"), ki uspešno posluje še danes.
|
|
| Beri dalje (1.224 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 468. Objavljeno: 21. 02. 2010. ] |
|
| Nina Gunde - Cimerman: Biokirurgija – zdravljenje kroničnih ran z ličinkami muh Lucilia sericata |
|
 Predavanje bo v četrtek 25. 3. 2010 ob 20:30 v Hiši eksperimentov.
Naraščajoč problem v zdravstvu predstavljajo kronične in okužene rane, z bakterijskimi sevi odpornimi na antibiotike. V mnogih primerih edino alternativo zdravljenja takih ran predstavlja uporaba sterilnih ličink muh Lucilia sericata. Ličinke gojimo v kontiniurni kulturi na Biotehniški fakulteti UL že osem let. Skupaj z zdravniki na Oddelku za Kirurške infekcije na Kliničnem centru smo uvedli tovrstno zdravljenje v Slovenijo in s klasično terapijo v preteklih letih pozdravili več kot 40 pacientov. Klasično biokirurško metodo smo v zadnjih dveh letih nadgradili. Razvili smo bioaktivni gel, ki vsebuje izloček ličink muh. Le-ta ima namreč sinergistično antibiotično, protivnetno, proliferativno in proteolitično delovanje. Bioaktivni gel, prvi te vrste na svetu, trenutno preizkušamo na Infekcijski kliniki Kliničnega centra v Ljubljani, v klinični študiji na pacientih prostovoljcih. V predavanju bo predstavljena tako klasična terapija z ličinkami, kot tudi povsem nov pristop, ki temelji na uporabi gela.
Gunde - Cimerman Nina Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Večna pot 111, 1000 Ljubljana, Slovenija.
|
|
| 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 235. Objavljeno: 15. 02. 2010. ] |
|
| Kaos in metuljev pojav |
|
 V šestdesetih letih preteklega stoletja je bilo tudi za raziskovalne namene na voljo zelo malo računalnikov. Eden izmed srečnežev, ki ga je službeno lahko že takrat uporabljal, je bil ameriški meteorolog in matematik Edward Norton Lorenz z bostonskega MIT. Za nalogo si je zadal, da bo sprogramiral preprosto simulacijo vremena. Fizikalne enačbe, ki so opisovale gibanje zračnih tokov, je poenostavil do te mere, da jih je lahko vnesel v z današnjega gledišča zelo počasen računalnik, ki je nato iz začetnih pogojev računal, kako se spreminja vreme v modelu.
|
|
| Beri dalje (1.104 besed) 4 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.112. Objavljeno: 31. 01. 2010. ] |
|
| Problem nedokončane igre |
|
 V ponedeljek, 24. avgusta 1654, je Blaise Pascal poslal svojemu kolegu Pierru de Fermatu pismo, ki se je v naslednjih stoletjih izkazalo za izredno pomembno. V njem je iznašel način, kako z matematično natančnostjo napovedati prihodnost. Ne sicer, kaj se bo dejansko zgodilo, ampak kakšna je verjetnost, da bo prišlo do določenega dogodka. Pred tem to področje znanosti sploh ni bilo dobro definirano, ampak se je govorilo predvsem o gotovosti in naključju, polje vmes pa je bilo vsaj matematično zelo slabo opredeljeno. Od Pascalovega pisma naprej so strogi zakoni "geometrije", kot so matematiko takrat imenovali, zavladali tudi na področju teorije verjetnosti.
|
|
| Beri dalje (1.157 besed) 1 komentarjev. |
| [ Ogledov: 918. Objavljeno: 24. 01. 2010. ] |
|
| Kvarkadabrin fokus: raziskovanje sodelovanja med ljudmi |
|
  V tokratnem Kvarkadabrinem fokusu predstavljamo raziskavo s področja eksperimentalne ekonomije. Aljaž Ule, docent na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in raziskovalec na Univerzi v Amsterdamu je v reviji Science s sodelavci objavil članek z naslovom »Posredno kaznovanje in dobrodelnost do neznancev«.
|
|
| Beri dalje (377 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 501. Objavljeno: 19. 01. 2010. ] |
|
| Skrivnostna orjaška bitja iz morskih globin |
|
 Triindvajsetega junija 2003 je čilska mornarica na plaži blizu kraja Puerto Montt v pokrajini Los Muermos opazila 12 metrov dolgo, 6 metrov široko in 1,6 metra debelo belo-sivo organsko gmoto, ki je bila videti kot orjaška hobotnica. Ostanki velikanskega morskega bitja, za katerega so ocenili, da tehta 13 ton, niso imeli ne kože ne kosti, tako da je bilo živalsko vrsto vsaj na prvi pogled skorajda nemogoče določiti (slike). Morski biologi, ki so si ogledali ostanke, so lahko le ugibali, ali gre morda za lignja velikana, novo vrsto hobotnice ali celo skrivnostno, še nepoznano bitje iz morskih globin. O najdbi so poročali vsi svetovni časopisi in televizije, ki so hitro dodali še svojo "teorijo", da gre morda za ostanke zunajzemeljskega bitja, ki je nekako padlo v Tihi ocean.
|
|
| Beri dalje (1.141 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.669. Objavljeno: 10. 01. 2010. ] |
|
| Rojstvo znanosti iz duha magije |
|
 Da je lahko preveliko navdušenje za eksperimentiranje smrtno nevarno, je med drugimi izkusil tudi angleški pravnik in visok državni uradnik Francis Bacon (na sliki levo). Po legendi, katere vir naj bi bil njegov prijatelj Thomas Hobbes, se je aprila 1626 skupaj s kraljevim zdravnikom s kočijo peljal po zasneženi okolici Londona. Med vožnjo sta vneta naravoslovca dobila idejo, da bi se morda lahko tudi v snegu, podobno kot v soli, meso dlje ohranilo sveže.
|
|
| Beri dalje (1.192 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.043. Objavljeno: 13. 12. 2009. ] |
|
prva | prejšnja | 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 | naslednja | zadnja |
|
|
| * |
|
|
|
|
|
| Zadnje objave (forum) |
|
|
Odpiram...
|
|
|
| Obvestila |
|
V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:
|
|
|
| Žarki modrosti |
|
|
"Recept za raziskovanje je napadati dejstva na mestu največjega začudenja."
Celia Green
|
|
|
|
|
